ŽE 13. TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

Teden slovenske hrane smo zaključili danes, 17. 11. 2023, z že 13. Tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Kot vsako leto do sedaj, smo si tudi letos privoščili dobrote, pridelane v našem okolju, saj je lokalno pridelana hrana najbolj zdrava, pa tudi najokusnejša.  Na kruh smo si namazali maslo in med, spili skodelico mleka ter pojedli jabolko.

Med zajtrkom smo prisluhnili šolskemu radiu in izvedeli marsikaj zanimivega in poučnega o zdravem načinu prehranjevanja ter o pomenu vsakodnevnega uživanja zajtrka, vse skupaj pa je popestrila tudi domača glasba. Slogan letošnjega Tradicionalnega zajtrka je bil »Kruh za zajtrk, super dan!«, tako da smo nekaj več poudarka namenili vlogi žita ter  pomenu kruha za zajtrk in v vsakdanjem življenju.

V avli šole smo postavili priložnostno razstavo, na kateri si lahko učenci pogledajo in preberejo o pomenu čebel in čebelarstva ter o žitih, ki jih pridelujemo v Sloveniji ter jih uporabljamo v prehrani ljudi in živali. Nekaj več prostora je letos namenjenega prosu, saj je to žito leta 2023.

Prav pa je, da spomnimo tudi na soboto, 18. 11. 2023, saj je to dan za jabolka s sloganom »Najboljša ne padejo daleč od drevesa«. Predstavljen bo pomen uživanja jabolk z oznako »Izbrana kakovost – Slovenija«.

In za konec še nasvet za zdravje in dobro počutje: Naj vam vsakodnevni zajtrk postane stalnica za začetek dneva.

Marjanca Tanšek

Vsak zakaj ima svoj zato

Prvi teden oktobra obeležujemo teden otroka, ki je letos potekal pod sloganom zakaji in zatoji radovednosti.

Radovednost pomeni zanimanje za različne stvari. Vodi nas k odkrivanju sveta okoli nas in raziskovanju znanja. Ko smo radovedni, se »aktiviramo« in začnemo raziskovati tisto, kar nas zanima. Z radovednostjo napredujemo, prihajamo do novih spoznaj, znanj, odkritji.

Otroci kažejo radovednost s spraševanjem ter željo po odkrivanju nečesa novega. Otroci so radovedni do vsega, kar počnejo, kar opazujejo. Skozi igrivo raziskovanje zadovoljijo svojo radovednost in jo na ta način razvijajo. Otroci niso zaznamovani s predsodki, domnevami ali zgodovinskim okvirom, ki lahko razblini to, kar opazujejo in spoznavajo.

Radovednost pomaga otrokom odkrivati in razumeti svet. Presenečeni smo nad vsemi zakaji, ki so se pojavili na šoli, zato smo raziskovanje podaljšali še v drugo polovico oktobra. V galeriji fotografij si lahko ogledate delček tem, ki smo jih raziskovali.

Mentorici skupnosti učencev: Katja Medved in Damjana Hrovat

Mladi prostovoljci

Nikoli se ne naveličaj delati majhnih stvari za druge, včasih te majhne stvari zasedejo največji del njihovih src.

V letošnjem šolskem letu je na pobudo devetošolk na šoli pričel delovati krožek prostovoljstva. K sodelovanju smo povabili tudi učence drugih razredov. Srečujemo se ob torkih, takrat načrtujemo delo, ki ga razporejamo v termine, ko je naša pomoč potrebna.

Pričeli smo z izdelovanjem novoletnih voščilnic, se pridružili jesenski čistilni akciji, ki jo je organizirala MO Celje, in v petek, 13. 10. 2023, očistili pešpoti, ki vodijo do šole.

Sodelujemo v projektu EKO Ljubečna, pripravili smo napise, ki bodo učence vzpodbudili k še bolj striktnemu ločevanju odpadkov.

Načrtujemo vzpodbujanje prostovoljstva pri mlajših učencih, skrb za okolico šole, ekološko ozaveščenost in skrb za soljudi.

Mentorica: Katja Medved

Fotografije: Maj Lednik

Raziskovanje Tehnoparka

V petek, 22. 9., smo se nekateri učenci OŠ Ljubečna odpravili v Tehnopark Celje. V sklopu Evropskega tedna trajnostnega razvoja je Tehnopark namreč odprl svoja vrata za vse obiskovalce. Ta dan so bile vse aktivnosti brezplačne. Najprej smo se udeležili znanstvene predstave, kjer so nas očarali z različnimi poskusi iz kemije. Po predstavi smo se lahko prosto gibali in si ogledali mnoge izume. Številne nas je najbolj navdušil AI robot, ki se je z nami pogovarjal in nam predvajal različne pesmi. Všeč nam je bila tudi projekcija vesolja, kjer smo opazovali zvezde, planete, meteorite in druga nebesna telesa v našem osončju. Izvedeli smo, koliko bi tehtali na različnih planetih. Preizkusili smo klaviaturo, na katero se igra z nogami in vožnjo z invalidskim vozičkom. Nekateri so preizkusili svoje reflekse z udarjanjem utripajočih zelenih in modrih luči. Na žalost smo premladi, da bi lahko preizkusili, kako deluje simulator letenja BIRDLY, smo pa lahko pri tem opazovali učitelje. Nekateri so se zelo vživeli v vlogo ptiča in uživali v letenju. Imeli smo se zelo lepo, znanost nas je navdušila.  Bilo je zabavno in veliko smo se naučili.

Ben Jevšnik

 

Obisk partizanske bolnice Zima

Dne 15. 9. smo se devetošolci peš iz šole odpravili proti partizanski bolnici Zima, ki se nahaja v Cerovcu, v bližini avtocestnega počivališča Zima. Partizansko bolnico Zima so poleti 1944 začeli graditi borci Bračičeve brigade, ki so jih na skrivno lokacijo v gozdu Šohta privedli z zavezanimi očmi. Delovati je začela avgusta 1944. Lokacija bolnice je bila odlično izbrana, saj jo je bilo mogoče dobro zamaskirati, sledi stopinj je bilo možno izbrisati tudi pozimi. Maja 2004 je bila vpisana v register kulturnih spomenikov in kulturne dediščine na območju občine Šentjur kot kulturni spomenik lokalnega pomena.

Na cilju je sledila kratka malica, nato pa smo si ogledali proslavo, pri kateri smo sodelovali tudi mi. Po uvodu, ki ga je pripravila OŠ Dramlje, je bila na vrsti naša šola. Uma Jevšnik in Julija Ledinek sta deklamirali pesem Mihe Klinarja, Pobralo listje z drevja je jesen, po tej točki so nastopili še fantje, Jaka Bobek, Tim Mogu in Gašper Mirnik, s svojim ansamblom Gašperja Mirnika. Oblečeni so bili v narodne noše, zaigrali pa so nekaj skladb na harmoniko, kitaro in bas kitaro. Slavnostni govorniki so bili gospod Jože Žnidar, predstavnik zveze borcev Šentjur, gospod Marjan Hrušovar, sin zdravnika, ki je deloval v tej bolnici, in gospa Sonja Podbregar, ki je kot otrok bivala s svojo družino v bolnici Zima.

Po proslavi smo si skupaj z učiteljicami ogledali bolnico. Pri samem ogledu smo morali biti pozorni, saj je bil strop poškodovan zaradi poletnih poplav. Videli smo, da je bolnica zelo nizka in majhna, notranji prostori so črni in obdani z lesom, notri so majhni leseni pogradi. Posebnost bolnice pa je, da so kuhali le ponoči zaradi vidnega dima, saj niso želeli razkriti svojega nahajališča. Po koncu ogleda bolnice smo se odpravili na pot nazaj proti šoli. Za nami je bil poučen dan.

Uma Jevšnik in Julija Ledinek

Orodna vrstica za dostopnost